Žjóšsaga: Lošni mašurinn į Skarši

Žjóšsaga: Lošni mašurinn į Skarši Žaš hefur alloft boriš viš aš lķk sjódrukknašra manna hafi rekiš į land į Mešallandsfjörum. Žaš bar viš fyrir löngu, aš

Žjóšsaga: Lošni mašurinn į Skarši

Žaš hefur alloft boriš viš aš lķk sjódrukknašra manna hafi rekiš į land į Mešallandsfjörum. Žaš bar viš fyrir löngu, aš į fjöru einni ķ Mešallandi fannst rekinn mašur nokkur, sem žótti mjög einkennilegur śtlits. Klęšlaus var hann, en allur kaflošinn og meš klęr į tįm og fingrum. Enda žótt öllum stęši stuggur af lķki žessu, žį var žaš žó flutt til bęjar og žvķ gjörš kista eins og venja er til.

Žį var enn kirkja į Skarši ķ Mešallandi og kirkjugaršur į sama staš. Sį stašur er nś fyrir löngu eyddur af sandfoki meš hjįleigum sķnum. Aš Skarši var lķkiš flutt til greftrunar. En er jaršarförin skyldi hefjast og menn ętlušu aš byrja aš syngja śtfararsįlmana, komust žeir ķ vandręši, žvķ hver stafkrókur ķ sįlmabókinni var oršinn öfugur og umsnśinn ķ gušlast og formęlingar. Žótti mönnum žetta kynlegt, sem von var, og stóšu rįšžrota. Varš heldur lķtiš śr lķksöngnum. Ekki tók betra viš, er presturinn skyldi męla yfir lķkinu. Jafnvel blessunaroršin umhverfšust ķ blótsyrši į vörum hans, svo hann hlaut aš hętta. En žrįtt fyrir undur žessi, mun lķkiš hafa hlotiš leg žarna ķ vķgšum reit og veriš moldu ausiš af presti, eins og til stóš. Ekki leiš į löngu eftir jaršarför žessa žar til vart žótti verša viš reimleika ķ nįnd viš Skaršskirkju. Kvaš svo rammt aš žvķ, aš ófęrt žótti aš vera žar į ferli, er dimma tók. Sįu skyggnir menn lošna manninn, lemja kirkjuna aš utan meš fjölum śr kistu sinni.

Eftir jaršarför lošna mannsins villtust margir ķ Mešallandinu. Ein saga žvķ til stašfestingar er af presti ķ Mešallandi sem bjó į Hnausum. Vetur einn var hann į heimleiš um Mešallandiš, seint um kvöld. Vešri var žannig fariš, aš dumbungur var og mjög skuggsżnt. Presturinn var žaulkunnugur į žessum slóšum og žótti dimman žvķ ekkert saka. En žegar hann er kominn śt į Kirkjumelabrautina, veršur hann brįšlega ramm įttavilltur. Er hann nś aš villast um sandinn lengi nętur. Heimilisfólk prests įtti von į honum žetta kvöld. En žegar žaš fer aš lengja eftir honum, setur žaš ljós śt ķ glugga. Undir morgun komst prestur loks heim, magnvana og dasašur mjög eftir villuna į žessum kunnugu slóšum. Sagši hann fįtt af feršum sķnum. En žegar hann var spuršur, hvķ hann hefši ekki stefnt į ljósiš heima, sem hann hlyti žó aš hafa séš, andvarpaši hann og sagši: “Ljósin voru svo mörg, aš ekki var fyrir nema fjandann sjįlfan aš vita, hvert vęri hiš rétta.”

Hęgt er aš lesa um fleiri žjóšsögur af svęšinu į eldsveitir.is

 

Lilja Magnśsdóttir skrifaši sögurnar.

Gunnar Jónsson las sögurnar.


Frišur og frumkraftar | kt.411009-2620 |  Klausturvegi 2  |  880 Kirkjubęjarklaustur  |  Sķmi +354 4874620  | visitklaustur@visitklaustur.is

Vatnajökulsžjóšgaršur        Katla Geopark        Kirkjubęjarstofa     Upplifšu Sušurland      Inspired by Iceland     Feršamįlastofa   

Video

Hér eru myndbönd frá Suðurlandi


View our videos

Vešur

Kirkjubęjarklaustur

Fim. kl. 00:00
m/s
°C

Meira į vedur.is

Póstlisti

Skráði ykkur á póstlistann til að fá fréttabréfið í pósti

Myndir

Mišlar

Žś getur fylgt okkur į Facebook

Facebook